
Alibigoritem
Digitalni izgovor, s katerim človek odločitvi posodi svoj podpis, odgovornost pa skuša preložiti na umetno inteligenco. Ob uspehu je zaslužno vodstvo, ob napaki pa nihče več ne ve, kdo je bil zares pristojen.
Beseda dneva
Poišči besedo. Morda že poznaš pojav.
35 besed

Digitalni izgovor, s katerim človek odločitvi posodi svoj podpis, odgovornost pa skuša preložiti na umetno inteligenco. Ob uspehu je zaslužno vodstvo, ob napaki pa nihče več ne ve, kdo je bil zares pristojen.

Samopodeljeno dovoljenje za osebno blatenje, izdano na podlagi lastne užaljenosti. Imetnik občutek krivice uporablja kot dokaz, da mu pri povračilu ni treba preverjati dejstev, izbirati besed ali opaziti lastne mere.

Obilje možnosti, naprav in povezav, ob katerem zmanjkuje časa, pomena in dejanske bližine. Človek ima za vsako potrebo novo rešitev, za miren pogovor pa mora najprej najti prost termin med obvestili o izboljšanem življenju.

Satirično poimenovana preobčutljivost za samozavestno razlaganje stvari, ki jih razlagalec ni razumel niti v osnovi. Najmočneje jo sproži trenutek, ko skromno znanje nastopi z glasnostjo, ki bi sicer zadostovala za evakuacijo cele dvorane.

Satirično poimenovana nezmožnost mirnega poslušanja političnih obljub, v katerih se želje množijo hitreje od sredstev. Pojavi se, ko govorec državo vodi kot gostilniško omizje: vsi bi naročali, račun pa naj bi čudežno izginil ob zadnjem nazdravljanju.

Selektivno branje predpisa, pri katerem človek opazi poved, ki podpira njegovo trditev, preostanek člena pa se mu neopazno umakne iz vidnega polja. Zakon uporablja kot citat za zmago, zato ga celota predvsem ovira.

Politična oblika monopola, pri kateri domovina uradno pripada vsem, pravico do razlage njene zgodovine, vrednot in domoljubja pa si lasti izbrana politična skupina.

Politična ponudba, pri kateri mamljiva korist odvrne pozornost od računa, omejitve ali prenosa moči. Volivec dobi lepo osvetljen priboljšek, trnek pa ostane v delu predstavitve, za katerega je vedno zmanjkalo časa.

Nenaden izbruh nepremišljenega govorjenja, ki v kratkem času poruši dolgo grajen ugled, odnos ali zaupanje. Usta prevzamejo pobudo, razum pa se na prizorišče običajno vrne šele skupaj z zahtevkom za pojasnilo.

Izčrpanost potrpljenja, volje in zanimanja po dolgotrajnem financiranju tujih neumnosti z lastnimi živci. Človek še ima denarnico, vendar njegova čustvena banka ne odobrava več niti najmanjšega posojila za problem, ki se vztrajno ponavlja.

Način vodenja, v katerem je prikimavanje zanesljivejša kvalifikacija od znanja. Napredovanje je odvisno od usklajenosti glave z nadrejenim, strokovni ugovor pa velja za nepotrebno nihanje delovnega ozračja in dokaz osebne neprilagodljivosti.

Zaupanje v računalniški ukaz samo zato, ker se je izvedel brez napake. Vernik uspešno izvršitev razume kot potrdilo pravilnosti, vprašanje o posledicah pa odloži med nepotrebne ovire pri digitalni preobrazbi.

Oseba, ki odnos vzdržuje predvsem zaradi uslug, dostopa ali drugih koristi, naklonjenost pa prilagaja njihovi razpoložljivosti. Prijaznost se oglaša po potrebi, zato je njen koledar srečanj presenetljivo podoben seznamu opravil, ki jih lahko zanjo opravi nekdo drug.

Mreža uslug, položajev in vzajemne lojalnosti, ki nosilca spornih koristi varuje pred neprijetnimi vprašanji in odgovornostjo. Ščit je najmočnejši tam, kjer bi morala povezava sprožiti preverjanje, pa namesto tega uredi še eno priporočilo.

Stanovanjska utopija, v kateri si lahko vsak privošči svoj kvadratni meter. Za preostanek stanovanja potrebuje premožno sorodstvo, dobitno srečko ali banko z razvitim smislom za fantastiko.

Ureditev, v kateri je vpliv razporejen po politični uporabnosti, znanje pa se uporablja predvsem za naknadno utemeljevanje odločitev. Sposobni dobijo odgovorne naloge, odločilne vzvode pa praviloma prevzame nekdo z boljšim dostopom do pisarne.

Izmikanje neposrednemu odgovoru s tolikšno količino besed, da vprašanje izgine med dosežki, izzivi in obljubami.

Vztrajanje v odnosu, v katerem mora ena stran vedno znova prositi za osnovno pozornost, odgovor ali srečanje. Občasni drobiž bližine dobi takšno vrednost, da se prejemnik zanj zahvaljuje kakor za izreden humanitarni prispevek.

Tiho zadovoljstvo ob osmrtnici človeka, ki ga za časa življenja nisi ravno pogrešal. Spremlja ga nagel popravek obraza, saj naj bi žalost ob takih priložnostih sodila k osnovni opremi spodobnega človeka.

Sogovornik, ki ugovor spremeni v načrtno draženje in osebno napadanje. Trditev ga zanima predvsem kot odskočna deska za žalitev, uspeh razprave pa meri po številu ljudi, ki jih je spravil iz tira.

Politično stanje, v katerem je redna menjava oblasti nujna higienska zahteva predvsem tedaj, ko vladajo drugi. Lastna oblast lahko ostane precej dlje, saj njeni privrženci vonj po dolgotrajnem sedenju razumejo kot prepoznavno domačnost.

Način določanja pogojev, pri katerem je zahteva razglašena slovesno, merila, izvedba in odgovornost pa ostanejo v megli. Soglasje se pričakuje takoj; pojasnila naj bi dozorela nekje med začetkom uporabe in prvo zavrnitvijo.

Ureditev, v kateri se težave ne odpravljajo, temveč pojasnjujejo, dokler se prvotni problem ne izgubi pod kupom obrazložitev.

Izvajanje samovolje s pomočjo formalno urejenih postopkov, členov in žigov. Moč se skrije za pravilnost obrazca, zato človek ob očitno nesmiselnem izidu prejme predvsem pojasnilo, da je bila njegova nemoč pravilno evidentirana.

Plačana spletna past, ki zna kupiti vidnost, ne da bi si zaslužila zaupanje. Prevarant dobi občinstvo, žrtev izgubi denar, vsi drugi pa objavijo nasvete, kako se temu izogniti.

Tak, ki ob vztrajnem zavračanju razuma preneha vlagati argumente v razpravo. Dokaze še pozna, toda po več neuspelih poskusih sklepa, da njegov razum na tem delovišču nima zagotovljenih niti osnovnih pogojev za varno delo.

Umetnost izboljševanja družbe s pisanjem reform, pri kateri je vsak nov dokument predstavljen kot napredek, izvedba pa kot prihodnji korak.

Človek, ki svojo različico resnice varuje tako zavzeto, da morajo dejstva pred vstopom dokazati politično, osebno ali čustveno primernost. Prepričanje mu določa sprejemljive dokaze, vsak popravek pa razume kot poskus vdora v zasebno lastnino.

Prisvajanje skupnih zaslug z uporabo javnih nastopov, simbolov in slavnostnih fotografij, na katerih dejanski izvajalci praviloma ostanejo zunaj kadra.

Uporaba strahu za pridobivanje poslušnosti, politične podpore ali tišine. Nevarnost se predstavi tako, da ob njej predlagani zaščitnik dobi vedno več pooblastil, vprašanje o njihovi ceni pa začne zveneti kot pomoč sovražniku.

Vztrajno proizvajanje laži, zavajanj in razdora v javnem govoru, pri katerem količina izrečenega preglasi odgovornost za pomen. Govorec občinstvo zaliva z novimi trditvami tako hitro, da preverjanje starih začne delovati kot zaostajanje za razvojem.

Način odločanja, pri katerem osebna užaljenost dobi moč veta nad vprašanjem, kritiko ali neprijetnim dejstvom. O vsebini se lahko govori šele, ko se človek z največ vpliva počuti dovolj udobno, da jo sploh dopusti.

Človek, ki ima za vsako področje pripravljen odgovor, za preverjanje svojega znanja pa skoraj nikoli časa. Zna dovolj malo, da ga podrobnosti ne obremenjujejo, in premore dovolj samozavesti, da jih brez zadrege pojasni tudi strokovnjaku.

Oseba, ki preprosto nalogo tako predela, da za njo ostanejo projekt, zaplet in potreba po posebnem priznanju za trud. Lastno ustvarjanje težav razume kot dokaz zavzetosti, odpravljanje posledic pa velikodušno prepusti preostali ekipi.

Poklicni ponos zaposlenega, ki svojo vrednost meri s predvidenim številom nadomestnih sodelavcev in skupno porabo računalniških žetonov. Skromnost pri tem prizna nadomestljivost, samozavest pa nemudoma izstavi ponudbo za cel oddelek.
Ni zadetkov. Poskusi s krajšim izrazom ali ponastavi iskanje.