Odnosoprosjaštvo.
samostalnik, s.
Ko moraš prositi že za najmanj pozornosti.
Ohranjen arhivski zapis.
Vztrajanje v odnosu, v katerem mora ena stran vedno znova prositi za osnovno pozornost, odgovor ali srečanje. Občasni drobiž bližine dobi takšno vrednost, da se prejemnik zanj zahvaljuje kakor za izreden humanitarni prispevek.
Odnosoprosjaštvo ima svoj urnik: pobudo pošlješ ti, opomnik prav tako, razumevanje za zamudo pa pripraviš vnaprej. Druga stran včasih prispeva srček ali »se slišiva«. Iz tako skromnega gradiva nato zgradiš razlago, zakaj je vajina povezava pravzaprav nekaj posebnega.
»Samo povej, kdaj imaš čas,« napišeš četrtič in se potrudiš, da ne bi zvenelo zahtevno. Odgovor prispe čez teden dni, ravno dovolj topel, da znova odpreš koledar. Za tisti trenutek ima odpovedan večer skoraj enak sijaj kakor obljubljeni zmenek.
Posamezna zamuda še ne določa odnosa; njegov značaj pokaže to, kdo ga neprestano drži pri življenju. Odnosoprosjaštvo je drago predvsem zaradi časa, ki ga plačuješ sam. Ko moraš za minimum oddajati vedno nove vloge, si velja ogledati tudi druge naslove, ne samo osveževati nabiralnika.