Pravotiranija.
samostalnik, ž.
Samovolja, overjena z žigom.
Ohranjen arhivski zapis.
Izvajanje samovolje s pomočjo formalno urejenih postopkov, členov in žigov. Moč se skrije za pravilnost obrazca, zato človek ob očitno nesmiselnem izidu prejme predvsem pojasnilo, da je bila njegova nemoč pravilno evidentirana.
Pravotiranija ljubi pravila z veliko drobnimi koraki in zelo malo poti nazaj. Vsak udeleženec opravi samo svoj del, odgovornost za celoto pa obtiči v predalu med dvema pristojnostma. Iz njega jo potegnejo le toliko, da ugotovijo, kdo je zanjo nepristojen.
V izmišljeni pisarni zavrnejo vlogo, ker stranka ni predložila potrdila, ki ga izdaja ista pisarna. Uslužbenec vidi nesmisel, toda obrazec nima rubrike za zdravo pamet. Stranki zato prijazno pojasni pritožbeno pot in ji izroči seznam dodatnih prilog za nov postopek.
Pravila lahko človeka tudi varujejo; pravotiranija jih uporablja tako, da varujejo predvsem izvajalčev mir. Gorjača bi vsaj pustila prepoznaven odtis. Žig je elegantnejši: na koncu ima žrtev urejeno dokumentacijo, izvajalec pa čist zapisnik in dovolj časa, da naslednji stranki zaželi prijeten dan.