Reformopisje.
samostalnik, s.
Reforma je sprejeta. Zdaj čaka še resničnost.
Umetnost izboljševanja družbe s pisanjem reform, pri kateri je vsak nov dokument predstavljen kot napredek, izvedba pa kot prihodnji korak.
V reformopisju ima vsaka težava strategijo, strategija akcijski načrt, načrt pa časovnico za pripravo izvedbenih izhodišč. Ljudje se še naprej srečujejo z istimi ovirami, le da so zdaj lepo razporejene po poglavjih in barvno označene.
Če reforma ne uspe, je ni treba zavreči. Dovolj jo je nadgraditi, preimenovati in ponovno predstaviti. Najdragocenejši del starega načrta je naslov, ki ga je mogoče uporabiti v novem.
Primer uporabe:
»So se razmere po reformi izboljšale?« – »Pripravili smo osnutek načrta za spremljanje njenih prihodnjih učinkov.«
Papir prenese vse. Še posebej spremembe, ki nikoli ne zapustijo papirja.