Razumorjen.
pridevnik
Ko razum iz previdnosti preneha sodelovati.
Ohranjen arhivski zapis.
Tak, ki ob vztrajnem zavračanju razuma preneha vlagati argumente v razpravo. Dokaze še pozna, toda po več neuspelih poskusih sklepa, da njegov razum na tem delovišču nima zagotovljenih niti osnovnih pogojev za varno delo.
Razumorjen človek lahko povsem mirno posluša trditev, da bo krog postal kvadraten, če ga dovolj odločno pobarvamo. Pred pol ure bi narisal skico. Zdaj samo preveri, ali je kava še topla, in prepusti geometriji, da se brani po svojih močeh.
»Pa saj mi nimaš kaj odgovoriti,« zmagoslavno pripomni sogovornik. Razumorjeni bi mu lahko odgovoril zelo natančno, vendar je opazil, da vsaka razlaga rodi nov razlog, zakaj razlaga sploh ne šteje. Pogovor je postal avtomat, ki požira argumente in vrača vedno isti listek.
Izraz opisuje umik iz takšne izmenjave, ne izgube sposobnosti mišljenja. Človek se lahko že čez minuto izvrstno pogovarja z nekom, ki vprašanje tudi posluša. V tej razpravi je ostal brez razloga, da bi argumente še uporabljal; nasprotnik pa je prijazno poskrbel, da se razlog ni mogel vrniti.