Strahovladje.
samostalnik, s.
Ko strah postane politični argument.
Ohranjen arhivski zapis.
Uporaba strahu za pridobivanje poslušnosti, politične podpore ali tišine. Nevarnost se predstavi tako, da ob njej predlagani zaščitnik dobi vedno več pooblastil, vprašanje o njihovi ceni pa začne zveneti kot pomoč sovražniku.
Strahovladje potrebuje grožnjo z dovolj širokim obrisom, da vanjo po potrebi spravi nove obraze. Občinstvu pokaže vrata, za katerimi naj bi čakala katastrofa, in mu proda vse več ključavnic. Kdo ključe hrani, postane neprijetno tehnično vprašanje za bolj mirne čase.
Na izmišljenem zboru stanovalcev upravnik opozori na sumljivo dogajanje v soseski. Predlaga drag nadzor, širši dostop do podatkov in manj razprave o naročilu. Kdor želi primerjavo ponudb, očitno še ni razumel resnosti razmer; roko dvigne le nekaj ljudi, ki si upajo izpasti neodgovorni.
Opozorilo na nevarnost lahko ljudi zaščiti, strahovladje pa jih ohranja predvsem prestrašene. Zato mu rešena težava povzroča nenavaden organizacijski zaplet. Zaščitnik, ki potrebuje stalno izredno stanje, mora namreč paziti, da varnost nikoli ne postane dovolj običajna, da bi kdo preveril tudi njegovo pogodbo.