Blatopravica.
samostalnik, ž.
Ko užaljenost postane dovoljenje za blatenje.
Ohranjen arhivski zapis.
Samopodeljeno dovoljenje za osebno blatenje, izdano na podlagi lastne užaljenosti. Imetnik občutek krivice uporablja kot dokaz, da mu pri povračilu ni treba preverjati dejstev, izbirati besed ali opaziti lastne mere.
Postopek je udoben: nekdo pripomni nekaj neprijetnega, prizadeti razglasi izredno stanje in začne zbirati govorice. Resničnost posamezne navedbe je drugotna, saj se obramba časti po njegovem pravilniku lahko financira tudi z izmišljenimi prihodki in zelo resničnim tujim ugledom.
Na društvenem sestanku član vpraša, zakaj račun nima priloge. Predsednik v odgovoru razloži članovo ločitev, parkiranje in značaj njegovega psa. Priloge še vedno ni, toda navzoči so izvedeli dovolj osebnih podrobnosti, da je vprašanje skoraj videti nevljudno.
»Samo vračam,« pravi imetnik blatopravice in spregleda, da je vzel precej več, kot je sploh prejel. Ostra kritika ravnanja ima predmet; osebno blatenje si išče tarčo. V osebnem pravilniku ima zato samo eno obvezno rubriko: mene je prizadelo. Rubrika za dokazila očitno še čaka na naslednjo posodobitev.