Odgovorobeg.
samostalnik, m.
Vprašanje je bilo jasno. Odgovor je imel druge načrte.
Izmikanje neposrednemu odgovoru s tolikšno količino besed, da vprašanje izgine med dosežki, izzivi in obljubami.
Odgovorobeg se začne z zahvalo za pomembno vprašanje, nadaljuje s širšim družbenim kontekstom in konča s poudarkom na prihodnjih nalogah. Vmes govorec navede dosežke, primerja okoliščine in obljubi dodatna pojasnila. Edino, česar ne pove, je odgovor.
Najuspešnejši odgovorobegci nikoli ne zavrnejo vprašanja. Zadržijo mikrofon tako dolgo, da zmanjka časa za naslednje. Na koncu je izjava podana, zapisnik popoln, vprašanje pa še vedno čaka.
Primer uporabe:
»Kdo je odgovoren za napako?« – »Najprej bi poudaril, da smo v zadnjem obdobju dosegli pomemben napredek.«
Včasih je bilo treba za izmikanje odgovoru molčati. Danes je dovolj dolgo govoriti.