Zajeblutka.
samostalnik, ž.
Iz preproste naloge nastane katastrofa.
Ohranjen arhivski zapis.
Oseba, ki preprosto nalogo tako predela, da za njo ostanejo projekt, zaplet in potreba po posebnem priznanju za trud. Lastno ustvarjanje težav razume kot dokaz zavzetosti, odpravljanje posledic pa velikodušno prepusti preostali ekipi.
Zajeblutka dobi nalogo, naj uskladi termin srečanja. Odpre tri preglednice, ustanovi delovno skupino in preimenuje koledar. Po tednu dni nihče ne ve, kdaj se dobijo, vsi pa poznajo novo barvno lestvico razpoložljivosti in pravila za njeno uporabo.
Ko sodelavci predlagajo en sam skupni klic, jih opozori, naj ne podcenjujejo zahtevnosti procesa. Predstavitev obsega dela je daljša od predvidenega sestanka. Ker je bilo vložene veliko energije, dobi projekt še podaljšanje, pri čemer je prvotni termin že zdavnaj odplul mimo.
Na koncu pričakuje zahvalo za reševanje zapleta, ki ga pred njenim prihodom sploh ni bilo. Zajeblutka se od začetnice loči po tem, da iz izkušnje pridobi predvsem novo utemeljitev lastne odličnosti. Naloga ostane odprta, mapa dosežkov pa je vzorno urejena in pripravljena za naslednji razgovor o napredovanju.