Kimavokracija.
samostalnik, ž.
Prikimavanje postane najvišja kvalifikacija.
Ohranjen arhivski zapis.
Način vodenja, v katerem je prikimavanje zanesljivejša kvalifikacija od znanja. Napredovanje je odvisno od usklajenosti glave z nadrejenim, strokovni ugovor pa velja za nepotrebno nihanje delovnega ozračja in dokaz osebne neprilagodljivosti.
Sestanek se začne z vprašanjem, ali ima kdo pripombo. Najizkušenejši počakajo, da pogled vodje obkroži mizo, in šele nato ocenijo lastno mnenje. Zapisnik zabeleži široko soglasje, čeprav je bila edina resnično skupna stvar želja po mirnem kosilu.
Novi sodelavec opozori, da načrt nima izvajalca in roka. Mentor mu pojasni, da je pri njih pomemben odnos. Mesec pozneje vodja pohvali ekipo za enotnost, rok pa podaljšajo tako neopazno, kakor so na začetku spregledali vprašanje o njem.
Kimavokracija se vzdržuje z majhnimi nagradami za pravočasni »seveda«. Soglasje, do katerega pridejo z razpravo, je zanjo po nepotrebnem drag postopek. Njen idealni bodoči razpis bo zato preverjal gibljivost vratnih vretenc; sposobnost samostojne presoje bo zaželena samo ob predhodnem soglasju vodstva.