PRVI STANOVALEC JE BIL PRAH.
Vesoljska črna komedija v copatih
Za vrnitev s prvega sprehoda po Marsu si je Marko pripravil stavek, primeren za spominsko ploščo. Ko je skozi hrbtno odprtino skafandra zlezel v bivališče, ga je pozabil. Tla so bila bela.
»Kje so copati?«
Nika mu je pokazala pod klop. Obul jih je, čeprav je imel čiste nogavice. Pri izbiri članov odprave so veliko govorili o pogumu. Njegovega odnosa do sveže pomitih tal ni preverjal nihče.
»Pridi nekaj pogledat,« je rekla.
Na zaslonu je povečala posnetek kontrolnega filtra. Marko se je sklonil nad drobne pikice.
»Marsovski prah.«
Ozrl se je proti prehodu. Skafander je ostal pripet zunaj. Čiščenje je opravil do konca, pri zadnjem koraku celo nekoliko dlje, kot je bilo treba. Rad je imel občutek, da za njim ni treba popravljati.
»Kako je prišel noter?«
»Najdrobnejši delci se dobro oprimejo materialov. Nekaj jih preneseš.«
»Saj sem se očistil.«
Nika je pustila posnetek na zaslonu. Marko si je ogledal rokave, nato s palcem podrgnil po robu prehoda. Na koži ni bilo ničesar. To ga je zmotilo bolj, kot če bi bilo.
Vzel je krpo.
»Filter ga je ujel,« je rekla. »Za to ga imamo.«
»Vem.«
Obrisal je okvir, prepognil krpo in šel še enkrat čez spodnji rob. Pred odhodom je v intervjuju zagotavljal, da ga neznano privlači že od otroštva. Zdaj bi rad vedel, na katerih površinah ga lahko pričakuje.
Nika je pospravila meritev.
»Boš tudi zunaj?«
Pogledal jo je, potem skozi okno. Do obzorja se je raztezala rdečkasta ravnina. Na njej je stal njegov prvi odtis. Še zjutraj se mu je zdel imeniten.
»Samo prag,« je rekel.
Krpo je odložil v zaprto posodo in stopil do klopi. Preden je sedel, je z dlanjo preveril sedež.
Skafander je ostal zunaj. Mars ni.
Viri in dejansko ozadje
Resnični povod: NASA/JPL je 26. oktobra 2026 predstavila ugotovitve o drobnih delcih marsovskega prahu, ki se trdovratno oprijemajo materialov za vesoljske obleke. Osebi in dogajanje v zgodbi sta izmišljena.