Noč ima naročnika.
Satirična uspavanka z oglasnimi prekinitvami. Prizorišče in oglas so izmišljeni.
Spi, mali, spi,
copati čakajo jutro,
medved leži ob tvoji glavi.
Še požirek vode,
še poljub na čelo.
Zdaj zapri oči,
odejo potegneva do brade,
luč ugasnem
in lahko počasi —
ZAČNITE JUTRO SPOČITI.
ODKRIJTE NAŠA LEŽIŠČA.
Čez cesto je na zaslonu
nekdo že zaspal.
Njegova soba je temna.
Našo potrebujejo,
da se njegov počitek bolje vidi.
Odkar smo večerjali,
ni niti enkrat prosil za vodo.
S postelje ob oknu
sežem do zavese.
Ob robu ostane svetla črta.
Medved je moder,
potem vijoličen.
»Mu je slabo?« vpraša otrok
in ga stisne k sebi.
Spi, mali, spi,
tovornjak je že za hribom.
Naj cesta počaka jutro,
naj medved ostane blizu.
Lahko se obrneš na bok,
jaz bom še malo tukaj.
VAŠ MIR NAM JE NA PRVEM MESTU.
SANJAJTE Z NAMI.
Otrok se dvigne na kolena
in pokaže proti oknu.
»Kaj piše tam?«
Preberem mu oba napisa,
potem ga prosim,
naj se uleže.
Na zaveso pripnem drugo odejo.
Dve ščipalki držita,
tretja skoči za radiator.
Otrok bi jo šel iskat.
Pustiva jo za jutri.
Ob rob odeje pritisnem dlan.
Na omari je temneje.
Stena na drugi strani
že dobiva novo barvo.
Roka mi mravljinči.
Pojem tiše,
kot da je svetlobo mogoče
preglasiti potiho.
Otrok prime mojo drugo roko
in si jo pritisne k licu.
Nekaj časa sva tako.
Potem bi pel sam.
»Spi, mali, spi,« začne,
malo pobrunda,
pa mu zmanjka besed.
Za hip pogleda proti oknu.
»Sanjajte z nami.«
Viri in dejansko ozadje
Prizorišče, družina, oglas in dejanja so izmišljeni. Dejansko izhodišče so pritožbe zaradi svetlobe v spalnicah in smernice za elektronske oglasne zaslone. Prispevek ne ugotavlja kršitve konkretnega upravljavca ali veljavnosti poznejše uredbe.