Napačno dišiš.
Zgodba, ohranjena samo v opombah k neobstoječi junaški pesnitvi. Satirična fikcija.
[1] Junakinja prvega speva je argentinska mravlja. Dopoldne vleče košček žuželke proti gnezdu, pri razpoki v tlaku pa se ji pridružita še dve delavki. Skupaj ga spravijo čez rob. Avtor ji ni dal imena, ker prostor potrebuje za opis velikosti kolonije. Pri takšnem številu junakinj bi seznam imen požrl ves papir, za veličastnost pa ne bi ostalo nič.
[2] Beseda »naša« se v pesnitvi pojavi, še preden junakinja karkoli naredi. Ob vhodu jo druge delavke potipajo s tipalkami in spustijo mimo. Nobena ne zahteva dokazila, da je pravkar pomagala pri prenosu hrane. Pripada že po vonju, kar avtorju precej olajša delo. Lahko jo razglasi za zgled skupnosti, ne da bi moral prej preveriti, kakšna je.
[3] Bojišče iz drugega speva je med drugim tudi pas zemlje ob človeški hiši. Lastnik zgoraj zaliva trato, spodaj pa se delavke grabijo s čeljustmi. Pesnik je želel v prizor vključiti bobne, vendar ga preglasi vrtna kosilnica. Med dvema prehodoma ostane dovolj časa za nekaj poginov.
[4] Drobni nanos iz tretjega speva je nastal v laboratoriju. Junakinji s tankim čopičem spremenijo kemični profil na površini telesa. Njen dopoldanski trud pri razpoki ostane natanko takšen, kot je bil, in tudi košček žuželke zaradi posega ne postane sovražna pošiljka. Avtor bi na tem mestu rad opisal moralni padec. Zelo ga moti, da je mravlja ves čas ista, saj bo za tako majhen nanos porabil nesorazmerno veliko razlage o njeni pokvarjenosti.
[5] Ob naslednjem srečanju z delavkami iz svoje kolonije jo napadejo. Ena jo prime za nogo, druga jo vleče v nasprotno smer. Še dopoldne so skupaj vlekle hrano, zato je prizor na prvi pogled videti kot nadaljevanje lepo usklajenega dela. Avtor opozarja, da je treba gledati pozorneje. Tokrat vlečejo njo. Za pesnitev je to srečna okoliščina, saj dobi junaško žrtev in nevarno tujko v enem telesu. Pri naslednjem branju bo lahko uporabil tisto različico, ki jo bo občinstvo potrebovalo.
[6] Za prihodnjo izdajo načrtuje kolonijo, ki bo pripadnost preverjala še natančneje. Njena varnost bo tako popolna, da bo vsaka najmanjša razlika sprožila napad. Ilustratorju je že naročil sliko veličastnega vhoda z napisom »DOBRODOŠLI DOMA«. Pod njim bo ozek prehod, ob katerem se bodo kopičile delavke, ki so dopoldne še sodile zraven. Avtor jih namerava prišteti med odstranjene nevarnosti. Ilustrator vpraša, ali naj jim nariše drugačne noge, da bodo bralci razumeli razliko. Avtor mu pošlje seznam podrobnosti, ki jih pri junaškem prizoru ni treba prikazati.
[7] Košček žuželke iz prvega speva je medtem ostal na poti. Ena od napadalk ga prime in vleče proti gnezdu. Pri vhodu jo potipajo po telesu in spustijo naprej. Hrana je prišla domov. Prinesla jo je naša.
Viri in dejansko ozadje
Delavka, njeno dopoldansko delo, avtor epa, kosilnica, zaporedje dogodkov in ilustrator so izmišljeni. Prihodnja kolonija je satirična hiperbola. Pripisovanje moralnega padca, junaštva ali izdajstva je izmišljeno ravnanje človeškega avtorja, ne znanstvena trditev o zavestnem moralnem odločanju mravelj. Raziskava ni predstavljena kot dokaz istovetnosti mravlje in človekovega političnega vedenja.