IZVID, KI JE ŽE PRIŠEL, VENDAR ŠE NE DO VAS.
Kratka enodejanka iz digitaliziranega zdravstva
Pacient odpre zVEM in zagleda nov izvid. To je načeloma dobra novica, vsaj v tehničnem smislu. Sistem očitno deluje, dokument obstaja in nekje v ozadju se je zgodilo dovolj uspešnih računalniških operacij, da se je njegovo ime pojavilo na zaslonu.
Pacient klikne, vendar se namesto izvida prikaže obvestilo. Poskusi še enkrat, ker smo se ljudje v dolgih letih sodelovanja z informacijskimi sistemi naučili, da je ponavljanje istega dejanja včasih povsem legitimna diagnostična metoda.
"Torej imam izvid?" Portal mu na svoj način odgovarja, da ga ima.
"Ga lahko preberem?" Tu postane odnos nekoliko bolj zapleten.
Pri določenih občutljivejših izvidih je namreč elektronski vpogled lahko začasno zadržan, da rezultat pacientu najprej pojasni zdravnik. Razlog sam po sebi ni absurden. Medicinski rezultat brez konteksta lahko človek razume napačno, preveč optimistično ali precej bolj katastrofično, kot bi ga bilo treba.
Težava je predvsem v načinu, kako je vse skupaj videti z druge strani zaslona. Sistem že ve, da dokument obstaja. Evidenca ga pozna, infrastruktura ga hrani, uporabniku pa je medtem dovoljeno izvedeti predvsem to, da nekje obstaja nekaj pomembnega o njem, česar še ne more prebrati.
Nekoč bi tak dokument dali v zaprto kuverto in jo položili v predal. Danes imamo portal, elektronsko identiteto, prijavo, šifriranje, sledljivost dostopov in precej več procesorske moči, rezultat za človeka pred zaslonom pa je lahko presenetljivo podoben. Veš, da nekaj obstaja, ne veš pa še, kaj piše.
Pacient naslednji dan pogleda ponovno. Izvid je še vedno tam. Tudi naslednjič. Tako se med človekom in njegovim zdravstvenim dokumentom počasi razvije odnos, kakršnega digitalna preobrazba verjetno ni imela zapisanega med cilji projekta.
Čez čas postane dokument dostopen. Pacient ga odpre, prebere in življenje gre naprej. Sistem je svojo nalogo opravil, zdravstvo je ohranilo strokovno varovalko, digitalizacija pa je ustvarila še en nenavaden vmesni prostor, v katerem človek že ve, da odgovor obstaja, vendar ga še ne sme prebrati.
Morda je prav to ena od bolj nenavadnih oblik sodobnega napredka. Informacija pride hitreje kot nekoč, le do človeka včasih potrebuje še zadnjih nekaj korakov.
Ko zVEM, še ne pomeni vedno, da že vem.
#AbsurdniArhiv #NepredvidenePosledice #zVEM #eZdravje #Digitalizacija #Slovenija #KoSistemVe